nedelja, 1. februar 2009

Začaranost

Ob takem vremenu za kratek čas utihnem s svojim: Naj bo že pomlaaaad!

Prav fino je hodit po pomrznjeni poti in opazovat, kako se lahek in suh sneg lovi nad tlemi. Lušno je imet rdeča lica od mraza, mokre hlače na riti, ker je bilo nujno splezat na mini hrib in se nekako pridrsat z njega. Bele veje dreves se vse bolj sklanjajo, tišina je gosta, svet je na slow motion. Spokojno in na trenutke osladno lepo. Predvsem na lenobno nedeljo, ko ni skoraj nič nujno.

Polovica očaranosti me bo po vsej verjetnosti minila že jutri zjutraj. Ampak to je šele jutri. :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar