Izziv?

Rada bi šla stran, stran, stran. Začela drugje in drugače. Škoda, ker ne gre tako hitro ... Se bo očitno treba vsaj še enkrat spopasti z izzivom, preden zagazim v novo smer. Včasih me prime, da bi v trenutku zmetala vse puške (ja, več jih je) v koruzo - dovolj je streljanja v prazno. In poslušanja, kako nekateri streljajo kozle. Rabim drugo službo. In pogum, da grem že enkrat preko skrbi, kako bo težko vse začeti znova. Zdajle bi začela. Rada bi stran.

Začaranost

Ob takem vremenu za kratek čas utihnem s svojim: Naj bo že pomlaaaad!

Prav fino je hodit po pomrznjeni poti in opazovat, kako se lahek in suh sneg lovi nad tlemi. Lušno je imet rdeča lica od mraza, mokre hlače na riti, ker je bilo nujno splezat na mini hrib in se nekako pridrsat z njega. Bele veje dreves se vse bolj sklanjajo, tišina je gosta, svet je na slow motion. Spokojno in na trenutke osladno lepo. Predvsem na lenobno nedeljo, ko ni skoraj nič nujno.

Polovica očaranosti me bo po vsej verjetnosti minila že jutri zjutraj. Ampak to je šele jutri. :)